Madžarski fond knjig

Soboška knjižnica ima poleg lendavske knjižnice v Sloveniji najbogatejšo zbirko madžarskih knjig. V redni zbirki in v zbirki redkih knjig so številne madžarske knjige, ki sodijo med raritete tudi v državnem merilu, torej tudi na Madžarskem. To so monografije, koledarji, letopisi in časopisi lokalnega značaja iz druge polovice prejšnjega stoletja, ki jih je redko najti celo v Državni knjižnici Széchényi v Budimpešti. To isto velja za madžarske in dvojezične izdaje, ki so izšle med letoma 1941 in 1945, kakor tudi za tiste, ki so bile tiskane po letu 1946. Ko je leta 1965 na knjižničnem področju prišlo do sodelovanja med Mursko Soboto in Szombathelyem,  je postalo tudi zbiranje gradiva in oblikovanje knjižne zbirke hungarike bolj sistematično in bolj strokovno.

Madžarska zbirka šteje kakih 28.000 zvezkov, polovica le-teh je leposlovnega značaja. Med madžarskim gradivom so pomembne zbirke raznih leksikonov, slovarjev in enciklopedij. V zadnjih nekaj desetletjih je knjižnici uspelo nabaviti tudi precejšnje število knjig z zgodovinsko tematiko. Zbirka je vsako leto bogatejša za približno 1000 do 1200 zvezkov novega gradiva.

Knjižnica ima več kot tri desetletja zelo razvejane strokovne stike z Županijsko knjižnico Berzsenyi Dániel v Szombathelyu. Podobno medknjižnično sodelovanje poteka z Državno knjižnico Széchényi v Budimpešti. 

Od leta 1996 naprej v knjižnici sistematično obdelujemo tudi strokovne članke, ki so bili objavljeni v tukajšnjih madžarskih časnikih in revijah, kot so Népújság, Naptár, Muratáj, Lendavski zvezki, pa tudi pomembnejše razprave iz strokovnih revij. V tem času nam je uspelo urediti bogato videoteko, v kateri uporabniki najdemo tudi veliko madžarskih in tujih filmskih uspešnic. Za najmlajše uporabnike pa hrani knjižnica več kot 150 madžarskih in sinhroniziranih risank.

 

Bibliobus z madžarskim gradivom

Na narodnostno mešanem območju je precejšnje zanimanje za bibliobus soboške knjižnice. Vsak drugi teden obišče Čikečko vas (Csekefa), Motvarjevce (Szentlászló), Pordašince (Kisfalu), Prosenjakovce (Pártosfalva), Središče (Szerdahely), Domanjševce (Domonkosfa), Krplivnik (Kapornak) in Hodoš (Hodos).  Vsakokrat ga obišče od 80 do 120 bralcev, ki si izposodijo okrog 300 najrazličnejših knjig in neknjižnega gradiva.

Prepričani smo, da je knjižnična oskrba obmejnih naselij s pomočjo potujoče knjižnice dobra, saj na tak način najnovejše knjige prej pridejo do bralca, s tem pa se tudi zmanjša potreba, da bi matična knjižnica nabavila 10 do 15 primerkov vsakega naslova. Na ta način lahko iz skromnih sredstev, ki so nam na razpolago, zagotavljamo najmanjšim obmejnim naseljem dokaj bogato izbiro madžarskih knjig in drugega gradiva.